Ljubka Šorli je od leta 1948 kot učiteljica delovala v mnogih goriških vaseh (Ronke, Gabrje, Mirnik, Skriljevo, Št. Maver, Pevma, Podgora, Števerjan) in od leta 1967 do upokojitve 1975 v Gorici. Z revijalnimi objavami svoje otroške literature je skušala slovenskim otrokom privzgojiti ljubezen do domovine in slovenščine, spoštovanje vrednot in življenja. Leta 1983 je izšla zbirka Veseli ringaraja, leta 2024 pa Pesmice z razglednice.
Ko sem bil še majhen majhen,
vrtec sem obiskoval.
V vrtcu sem po mili volji
dolge ure se igral.
Zdaj sem velik. V šolo hodim.
Pisati lepo že znam.
Tudi brati. In po knjigah
stikam za modrostjo sam.
Pišem misli in obnove,
pišem dnevnik in narek.
Pa računstvo … Včasih, revež,
kar ne morem iz zadreg.
Mnogokdaj od knjig in zvezkov
rad na travnik bi zdrvel,
kot pastirček bi zavriskal,
kot škrjanček bi zapel.
Če pa hočem kaj veljati,
zrasti v celega moža,
moram pridno se učiti
in verjeti v luč duha.
