Pesniško delo in življenje Ljubke Šorli so trajno zaznamovale posledice prve svetovne vojne, begunstva, italijanske zasedbe, fašističnega zatiranja in povojna skrb za slovensko manjšino v Italiji. Umrla je 30. aprila 1993, stara triinosemdeset let. Ob njej so pokopani mož Lojze Bratuž (1902–1937), ki mu je pesnica posvetila sonetni venec Venec spominčic možu na grob (1957), hči Lojzka (1934–2019) in sin Andrej (1936–2011).
Uporno sem viharjem kljubovala
in v mislih nate čolnič svoj branila;
mi Božja roka milost je delila
in sreča materinstva moč dajala.
Oh, daleč dan je najine ločitve …
Kaj vse je v dolgih letih čas napredel!
Povest boš mojo, dragi, vso izvedel
Ob svetli uri najine združitve.
Ko zame se po trdem zemskem boju
zaprlo bo življenja prizorišče,
na tvojo stran me polože k pokoju.
In grob bo nama zadnje bivališče …
Naj vse dotlej v spominov zlatem soju
ljubezen moja brez miru te išče.
