Oltre alle poesie d’amore, paesaggistiche e patriottiche, sono frequenti anche quelle a tema religioso. La poetessa crede nel principio cristiano dell’amore come condizione alla base dei più alti valori umanistici: la pace, la libertà, la riconciliazione.
Sulla tomba della famiglia Šorli a Tolmin si trova l’epitaffio della poetessa in memoria della sorella minore Vera, morta di tubercolosi il 31 maggio 1931, non ancora ventenne.
Veri!
V poljano že prišla je lepa pomlad,
že trate so v sanji vzdrhtele …
Razcvele na njih so se majniške rože
in tebe so trudno objele …
Kjer se Soča, tostran Bučenice,
z ostrim tokom v strmi rob zareže,
Sveti Urh pokojne z Bogom veže
in posluša živih jok in klice.
Tukaj naših dragih so grobovi,
ne grobovi, grede okrašene,
od solza in prošenj posvečene.
Tukaj rajnih tihi so domovi.
Kadar v lini zvonček oglasi se
in k molitvi v cerkvico povabi,
gruča vernih pred oltar zvrsti se.
In takrat na žalost vsak pozabi –
v srcih na vstajenje up budi se.
Moč nobena jim ga ne ugrabi.