Concedeteci il via libera alla nostra crescita individuale ...
Qui si trovava l’hotel in cui Zofka Kveder, prima scrittrice professionista slovena, tenne una celebre conferenza.
14
Gorizia / Gorica
Via Favetti, 5 Albergo All’Angelo d’oro

Zofka Kveder (1878-1926), scrittrice, drammaturga, traduttrice, editrice e attivista slovena per i diritti delle donne, a Gorizia era in contatto con l’editore Andrej Gabršček, presso il quale pubblicò la raccolta di prose brevi Odsevi (Riflessi, 1902), e con Anton Dermota, avvocato, traduttore e redattore della rivista Naši zapiski (I nostri appunti). Il 24 gennaio 1910 tenne anche una conferenza a Gorizia che ebbe grande risonanza. In quell’occasione, il giornale Rdeči prapor (La bandiera rossa) scrisse: «La scrittrice sig.ra Zofka Kveder Jelovšek ci ha tenuto ieri, 24 corrente, una bellissima conferenza sul femminismo. Ha parlato con bella pacatezza – come ha detto lei stessa – senza pretese. Ha ottenuto un grande successo». Di Gorizia scrive anche nel suo racconto Gabrijela, dove descrive l’incontro della narratrice in prima persona con una compagna di scuola nel parco che si trova nelle immediate vicinanze del Trgovski dom.

Kaj hočemo

Seveda pod emancipacijo in enakopravnostjo se pri nas razumeva to, da hočemo biti me ženske moški. Težnja po višji naobrazbi, po socialni neodvisnosti, po prostosti individualnega razvitka, vse to se smatra kakor težnja za nekako preosnovitvijo ženske v neki čudni, nesimpatični srednji spol, ki je zavrgel vse čare ženskega bitja in duše, ki pa se vendar ne more povzpeti do one brezčutnosti in jakosti moškega karakterja ali bolje moških manir. Emancipacija se smatra pri nas kakor nekak boj proti družini, proti prvemu in naravnemu ženskemu zvanju; socialna samostojnost žen je pravo strašilo, kjer se našemu ljubeznivemu moškemu spolu zasvetijo nakrat kuhalnice, metle, otroške plenice pred očmi. Socialna samostojnost žen jim pomenja cel preobrat vseh dosedanjih razmer med možem in ženo. No, ta bojazen je jako smešna, žena bo vedno rada ostajala v družini in se iz neodvisnosti lastnega dela in truda zopet rada vračala nazaj v zatišje srečnega domačega življenja.

Torna in alto