O Gorici piše v svoji noveli Gabrijela, kjer opiše srečanje prvoosebne pripovedovalke s sošolko v parku, ki je v neposredni bližini Trgovskega doma. Iz njene korespondence tudi vemo, da je kasneje tja rada prišla tudi k prijatelju, odvetniku in socialnemu demokratu Antonu Dermoti. 24. januarja leta 1910 je imela v Gorici tudi odmevno predavanje. Takrat je časnik Rdeči prapor zapisal: “Pisateljica g. Zofka Kveder Jelovškova nam je včeraj, 24. t. m., jako lepo predavala o feminizmu. Govorila je lepo mirno — kakor je rekla — brez aspiracij. Uspeh je imela velik. Podala je v kratkih potezah pregled, kako se je v zgodovinskem razvoju preminjal nazor o ženski in njeni vlogi ter nalogi o socialnem in individualnem življenju. Najzanimljivejši — kar najaktualnejši — je bil tisti odstavek predavanja, kjer je govorila o ženski v novih, modernih časih. Poslušalci so se tudi odlikovali, že zaradi števila, v katerem so prišli na predavanje: tako mnogobrojno obiskanega slovenskega predavanja v Gorici ni še bilo! Pa tudi poslušali so vzorno; to je v Gorici treba posebej priznati. To predavanje je bilo prvo javno predavanje, ki ga je priredilo slov. del. izobraževalno društvo v Gorici. Pa že pri ti priliki smo postali za izkušnjo bogatejši. Predavanje se je vršilo v slovenskih prostorih, ampak v dvorani hotela ali’ angelo d’ oro.”
To predavanje je odmevalo tudi še po 1. svetovni vojni, saj v Slovenki beremo kot uvod v portret Zofke Kveder: “Z let svoje mladosti se je spominjam. Predavala je nekega večera v dvorani ‘Pri zlatem angelu’ v Gorici. Ves inteligentni moški in ženski svet jo je hitel poslušat.” (Slovenka 1923, št. 2, str. 27).