Ker je učiteljica zbolela, je morala tam poiskati druge, ali sta pouk kdaj nadaljevali, ne vemo. Bivala je na ulici Alvarez, nasproti pošte. V bližini je živel tudi njen bratranec Camillo. Tam se je pripravljala na prvi državni izpit in nadaljevala svoje učenje jezikov.

Obdobje v Gorici je bilo za Almo Karlin zelo pomembno, saj si je izborila možnost za učenje in se pripravljala na državne izpite za učiteljico. Ko je opravila državna izpita iz francoščine in angleščine, je s tem pridobila možnost lastnega zaslužka s poučevanjem, kar ji je odprlo pot v svet. Leta 1909 se je odpravila v London, kjer se je hkrati učila angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, ruščino in španščino. Na prvo večje potovanje je odšla že leta 1908, na čezoceansko pa leta 1920. Na ladjo proti Južni Ameriki se je vkrcala v Trstu.

Njeni romani, ki jih je pisala v nemščini, so bili zelo priljubljeni in so jih že za časa njenega življenja prevedli v angleščino, francoščino in finščino.

Ko je živela v Gorici, se je z mamo in s sorodniki večkrat odpravila k teti, očetovi sestri Ernestini, ki je bila predstojnica pošte na Kojskem.

“Sredi Brd, blagoslovljene dežele vina, se razpotegnjeni kraj stiska k pobočju položnega griča. Enoličnost trt prekinjajo figovci in mandljevci, za neštetimi griči pa se ostro nazobčani in zaradi oddaljenosti omehčani dvigajo s snegom pobeljeni vrhovi Alp. Spodaj, med Gorico in Brdi, teče zeleno modra, enkratna Soča.”